Trajnost je prihodnost

21.04.2026

1. ALI ŽE USTREZNO UPRAVLJAMO Z VIRI?

V Sloveniji je že vzpostavljena visoka stopnja ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Sistemi, razviti v Sloveniji, so bili v preteklosti tudi zgled nekaterim drugim državam članicam Evropske unije, pri čemer so v določenih segmentih celo prehitevali zakonodajne zahteve.

Kljub temu pri implementaciji novejše zakonodaje EU, zlasti na področjih, ki uvajajo dodatne obveznosti za proizvajalce, zaostajamo. Tak primer predstavlja uveljavitev razširjene odgovornosti proizvajalcev (PRO), ki vključuje tudi pokrivanje stroškov zbiranja in predelave odpadne embalaže. Nadaljnji problem predstavlja akutno pomanjkanje ustrezne infrastrukture za energetsko izrabo ostankov odpadkov (npr. naprave za soproizvodnjo toplote in električne energije iz odpadkov, bioplinarne ter uplinjevalne oziroma pirolizne naprave).

Zagotavljanje zadostnih kapacitet za energetsko izrabo gorljivih odpadkov, ki jih ni mogoče materialno predelati, je eden ključnih pogojev za izpolnjevanje zahtev Okvirne direktive o odpadkih, ki poudarja načelo samozadostnosti in obdelave odpadkov čim bližje njihovemu nastanku.

Tretji pomemben izziv predstavlja zagotavljanje sekundarnih surovinskih virov za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov, kjer se v praksi pogosto srečujemo s formalnimi ovirami, ki lahko vodijo v neučinkovite in ne trajnostnostne rešitve za njihove odpadke.

Če želimo dolgoročno zmanjšati količine komunalnih in industrijskih odpadkov, zagotoviti njihovo optimalno izrabo in zmanjšati njihov negativni vpliv na okolje, je nujno sistematično uvajanje vrednot in ravnanj trajnostnostnega razvoja med vsemi deležniki – proizvajalci, potrošniki ter vsemi udeleženci v verigi ravnanja z odpadki. Strokovni posveti, kot je pričujoči v Moravskih Toplicah, predstavljajo pomembno platformo za izmenjavo strokovnih pogledov, dobrih praks ter oblikovanje optimalnih in širše sprejemljivih rešitev.

PREDLOGI UKREPOV

1. Sistemski ukrepi na državni ravni

Na državni ravni je treba vzpostaviti učinkovite ukrepe in spodbujevalne mehanizme za celovito izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, s poudarkom na prvih treh ravneh: preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi ter materialni in energetski izrabi.
Za dosego teh ciljev je ključno:

• vzpostaviti ustrezen zakonodajni okvir ter zagotoviti kontinuirano strokovno izobraževanje deležnikov in odločevalcev,
• spodbujati spremembe potrošniških navad,
• s finančnimi spodbudami razbremeniti infrastrukturne investicije,
• zagotoviti ustrezno infrastrukturo ob upoštevanju prostorskih omejitev in obstoječih možnosti umeščanja objektov v prostor,
• optimizirati logistične procese zbiranja in obdelave odpadkov.

Razširjena odgovornost proizvajalcev predstavlja eno ključnih sistemskih rešitev. Pri njenem uvajanju je treba zagotoviti stabilnost obstoječih sistemov ter postopno in predvidljivo uvajanje sprememb.

2. Trajnostna samooskrba z viri in krožno gospodarstvo

Trajnostna samooskrba z viri je temeljni element krožnega gospodarstva. Na področju trajnostne gradnje objektov je treba vzpostaviti stabilen in predvidljiv sistem oskrbe s surovinami, ki temelji na:

• večji uporabi recikliranih materialov,
• učinkoviti rabi energije na enoto materiala,
• jasnih smernicah za uporabo predizdelanih gradbenih elementov ter industrijskih metod gradnje.

Ob tem je treba povečati tudi učinkovitost in kakovost gradnje. Gradbeni sektor je namreč največji porabnik surovin, hkrati pa gradbeni odpadki in odpadki iz rušenja objektov predstavljajo največji masni tok odpadkov.

Ti odpadki imajo pomemben potencial za ponovno uporabo v različnih gospodarskih panogah ter lahko učinkovito nadomestijo rabo primarnih naravnih virov, s čimer prispevajo k ohranjanju neobnovljivih virov in optimizaciji njihove rabe.

Podobne pristope je vzpodbujati tudi na področju ravnanja z nekaterimi industrijskimi, energetskimi in rudarskimi odpadki, seveda ob upoštevanju okoljevarstvenih omejitev.

Več si lahko preberete v priloženem dokumentu.