S komunikacijo v slovensko okoljsko modernizacijo - Zaključki in predlogi ukrepov 2024

16.04.2024

1. OKOLJSKA KOMUNIKACIJA

Predlogi ukrepov:

1. Na ravni razmerja država in civilna družba je potrebno civilnodružbene organizacije sistemsko vključevati v procese tvorjenja vseh tistih polisi, ki se nanašajo na zaključke srečanja; vzpostavljati nove inkluzivne komunikacijske forme, kjer se bodo udejanjala deliberativna načela in ki bodo onemogočala »greenwashing« v komunikaciji podjetij z državo in javnostmi ipd.
2. Na ravni razmerja država in javna sfera naj se pri izvajanju ozaveščevalnih akcij prek državnih ustanov določijo prednostne vsebine, ki dobijo financiranje. Najprej naj bo na vrsti ozaveščanje pri zmanjševanju in sortiranju odpadkov. Podatki embalažnih družb in predelovalcev odpadkov kažejo na slabo kakovost ločeno zbranih frakcij odpadkov. Družbe, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo ugotavljajo, da se kakovost ob ozaveščevalnih akcijah izboljša, po njenem izteku pa kakovost ločeno zbranih odpadkov sčasoma spet upade.
3. Na ravni razmerja MOPE RS in javna sfera naj ministrstvo aktivno sodeluje pri promociji obratov za termično obdelavo odpadkov. Sodeluje lahko z informiranjem, na primer z informacijami o načinu in kakovosti nadzora nad obstoječimi napravami. Pri tem pa naj ne podpira ene vrste lastništva, na primer zgolj državne ali občinske naprave, ampak dejavnost v celoti, torej tudi ustrezne industrijske termične obrate.
4. Na ravni razmerja MOPE in javna sfera naj si ministrstvo postavi za cilj krepitev ugleda strokovnih služb in ustanov v resorju, na primer okoljske inšpekcije in ARSO, pri tem mislimo na tisti del agencije, ki izdaja soglasja. Zaupanje v takšne organe je pomembno tudi pri pridobivanju podpore na primer umeščanju in postavitvi naprav za energetsko izrabo odpadkov.
5. Na ravni razmerja MOPE in javne sfere naj se za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo ministrstvo nujno permanentno izvaja nacionalno kampanjo ozaveščanja glede racionalne rabe virov in informiranja o pomenu zmanjšanja odpadkov, pravilnem ločevanju in uporabi odpadkov kot vira sekundarnih surovin (pristojen MOPE) po vzoru nacionalne kampanje MKGP »Izbrana kakovost – Slovenija«.

OBRAZLOŽITEV:

Premišljanje o okoljski komunikaciji je praviloma zvedeno na tip komunikacije v javni sferi med različnimi akterji, ki jih okoljska tematika nagovarja na različnih ravneh: na interesni, moralni, pravni ali etični ravni. Predlogi 2., 3., 4. in 5. se nanašajo na ta tip komunikacije, kjer ima država vlogo komunikatorja.
V zadnjem času se v Sloveniji na različnih področjih vladnega delovanja uveljavlja koncept vladovanja (governance), ki nadomešča do sedaj uveljavljen koncept vladanje (government). Zato je potreben temeljit premislek o tem, kako dizajnirati nove okoljske komunikacijske forme, ki bodo bolj po meri načelom deliberativne demokracije in kako jih vpeti v obstoječ institucionalni aranžma, da bi presegli s strani vlade ponujeni koncept vladovanja in se uprli samoraslim tendencam avtokratskega oz. avtoritarnega odločanja o naravnih pogojih bivanja, četudi je to oprto na ekspertno vedenje. Predlog 1. se nanaša na ta tip komunikacije, ki je vezana na demokratizacijo demokracije.